Za davčno leto 2024 naslednje stopnje dohodnine in olajšave: 

Stopnje dohodnine:

Pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve, ki ga izplača glavni delodajalec, se za davčno leto 2024 uporabijo stopnje dohodnine in lestvica preračunana na 1/12 leta:

Davčne olajšave:

1. Splošna davčna olajšava

Višina skupne splošne olajšave je odvisna od višine skupnega dohodka v letu 2024.

Pri izračunu akontacije dohodnine od mesečnega dohodka iz delovnega razmerja se upošteva:

2. Osebne olajšave

3. Posebna osebna olajšava

za rezidenta, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta znaša 3.500,00 eura.

Za rezidenta, prejemnika dohodka iz delovnega razmerja, do dopolnjenega 29. leta, znaša 1.300,00 evrov. Olajšava se priznava na letni ravni, sorazmerno glede na št. mesecev delovnega razmerja v davčnem letu, pri čemer se upošteva vsak polni mesec zaposlitve.

4. Posebna olajšava

• za vzdrževane otroke

• za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana

5. Olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje 

Največ do zneska premije, ki je enak 24 % obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zavarovanca oziroma 5,844 % pokojnine zavarovanca in ne več kot 2.903,66 eurov letno.

Otroški dodatek

Otroški dodatek je dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka. Pravica do prejema otroškega dodatka se lahko uveljavlja pri Centru za socialno delo, kjer ima upravičenec stalno prebivališče oziroma kjer večina družinskih članov dejansko prebiva (če je posameznikovo stalno ali začasno prebivališče na različnih naslovih).

Upravičenci

Pravica do otroškega dodatka lahko pripada enemu od staršev oziroma drugi osebi za otroka s prijavljenim prebivališčem v Republiki Sloveniji, do dopolnjenega 18. leta starosti otroka, če izpolnjuje tudi druge pogoje po zakonu, ki ureja družinske prejemke. Dodatni pogoj, določen v Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, je dejansko bivanje v Sloveniji.

Otroški dodatek ne pripada za otroka, če:

• je v delovnem razmerju ali opravlja kmetijsko ali drugo samostojno dejavnost ali je družbenik gospodarske družbe
• je zaradi zdravljenja, vzgoje, šolanja ali usposabljanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo v trajanju več kot 30 dni,
• je v rejništvu,
• ima pravico do otroškega dodatka na podlagi mednarodne pogodbe,
• ne živi z obema staršema in nad njim izvršuje roditeljsko pravico v celoti samo eden od staršev, če preživnina ni dogovorjena pri centru za socialno delo ali določena s sodbo sodišča, razen v primerih, ko očetovstvo ni urejeno.

Posebni pogoji za uveljavitev pravice do otroškega dodatka

• Za otroka, ki je zaradi zdravljenja, vzgoje, šolanja ali usposabljanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo več kot 30 dni, in za otroka, ki je v rejništvu, center za socialno delo (CSD) pri odločanju upošteva, koliko dni je otrok preživel v družini v zadnjih 12 mesecih pred uveljavljanjem pravice do otroškega dodatka. Vlagatelj je upravičen do otroškega dodatka, če je otrok v zadnjih 12 mesecih preživel v družini najmanj 91 dni. Višina otroškega dodatka se določi sorazmerno s številom dni, ki jih je otrok preživel v družini, vendar otroški dodatek ni dodeljen za več kot 183 dni.
• Za otroka, ki ne živi z obema staršema in nad njim izvršuje roditeljsko pravico v celoti samo eden od staršev, se v primeru, da preživnina ni dogovorjena ali določena, pravica do otroškega dodatka vseeno prizna, če se dokaže, da se preživnine ne da uradno določiti oziroma dogovoriti. Izjemoma lahko CSD v otrokovo korist odloči o pravici do otroškega dodatka na podlagi mnenja strokovnega kolegija CSD, iz katerega je razvidno, da preživnine ni mogoče urediti ali plačila preživnine ni mogoče izterjati (na primer zaradi nasilja v družini).

Rok za uveljavitev pravice in trajanje

Pravica do otroškega dodatka se uveljavlja v 30 dneh po rojstvu otroka in se prizna z mesecem otrokovega rojstva. Če se uveljavlja po tem roku, se prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahtevka.

Pravica do otroškega dodatka se prizna za dobo največ enega leta.

Pravica preneha s prvim dnem naslednjega meseca, ko niso več izpolnjeni pogoji.

Višina otroškega dodatka

Višina otroškega dodatka se določi glede na uvrstitev družine v dohodkovni razred, ki od 1. 1. 2018 ni več določen v odstotku od povprečne mesečne plače vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji za koledarsko leto pred vložitvijo zahteve, ampak v nominalnih mejah.

Glede na število otrok se skupna višina otroškega dodatka določi za vse otroke, ki so upravičeni do otroškega dodatka, tako da se seštejejo posamezni zneski otroških dodatkov za vsakega otroka.

Otroški dodatek glede na uvrstitev v dohodkovni razred

Velja od 1. 7. 2019 dalje.

Primer dveh staršev z enim otrokom

Če starša skupaj zaslužita neto med 1.998 evrov in 2.534 evrov se uvrstita v 7. dohodkovni razred, če skupaj zaslužita med 2.534 evrov in 3.060 evrov, pa se uvrstita v 8. dohodkovni razred.

Primer dveh staršev z dvema otrokoma

Če starša skupaj zaslužita neto med 2.637 evrov in 3.379 evrov se uvrstita v 7. dohodkovni razred, če skupaj zaslužita med 3.379 evrov in 4.079 evrov, pa se uvrstita v 8. dohodkovni razred.

Izjemna višina

Za otroke, ki živijo v enostarševski družini, se upošteva 30 % povečanje posameznih zneskov otroškega dodatka za vsakega otroka, ki je upravičen do otroškega dodatka, v skladu z uvrstitvijo družine v dohodkovni razred.

• Enostarševska družina je skupnost enega od staršev z otroki, kadar je drugi od staršev umrl in otrok po njem ne prejema prejemkov za preživljanje ali je drugi izmed staršev neznan ali kadar otrok po drugem izmed staršev dejansko ne prejema prejemkov za preživljanje.

Če predšolski otrok, ki je mlajši od štirih let, ni vključen v predšolsko vzgojo v skladu s predpisi, ki urejajo vrtce, se posamezni znesek otroškega dodatka poveča za 20 %.

Ministrstvo za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti izplačuje otroški dodatek najkasneje do 15. v mesecu za pretekli mesec.

Materialna oblika prejemkov

Kadar obstaja velika verjetnost, da družina posamezne denarne oblike družinskega prejemka ne bo namenila za namene in bo zato ogrožena socialnoekonomska varnost otroka, lahko CSD odloči, da se posamezni prejemek ne izplača v denarju. Otroški dodatek, se tako izplača v obliki dobrin, na podlagi naročilnice za konkretno blago, plačila posameznih računov in podobno.

CSD odloči o materialni obliki prejemkov, kadar njegovo domnevo o nenamenski porabi prejemka potrjuje poznavanje razmer v posamezni družini. Razlogi za to so lahko: alkoholizem in druge oblike zasvojenosti, zanemarjanje otroka, težave pri izvajanju starševskih dolžnosti in podobno.

 

Zakon o minimalni plači določa pravico do minimalne plače, njeno višino (v bruto znesku) ter način njenega določanja in objave. Delavec je upravičen do plačila za opravljeno delo najmanj v višini minimalne plače, če pri delodajalcu v Republiki Sloveniji dela poln delovni čas. V primeru krajšega delovnega časa od polnega delavcu pripada najmanj sorazmerni del minimalne plače.

Elementi minimalne plače

Iz osnovne zakonske dikcije izhaja, da v minimalno plačo sodijo vsi elementi plače, kot jih navaja Zakon o delovnih razmerjih, torej osnovna plača delavca za določen mesec, del plače za delovno uspešnost in dodatki, ki mu pripadajo, razen dodatka za delo preko polnega delovnega časa. Dodatno je Zakon o dopolnitvi Zakona o minimalni plači iz minimalne plače izvzel še tri dodatke za delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, in sicer:

• dodatek za nočno delo,
• dodatek za delo v nedeljo ter
• dodatek za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu,

kar se je začelo obračunavati za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja 2016.

Poleg tega v minimalno plačo tudi ni možno vštevati povračil stroškov, ki jih je delodajalec dolžan izplačati delavcu (npr. povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela, stroškov na službenem potovanju), kot tudi ne drugih prejemkov iz delovnega razmerja (npr. regres za letni dopust, odpravnine, jubilejne nagrade).

Minimalna plača znaša:

• za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2023, 1.203,36 evrov,
• za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2024, 1.253,90 evrov.

Zakon o spremembah Zakona o minimalni plači s 1. januarjem 2020 iz definicije minimalne plače izvzema vse dodatke, določene z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami, del plače za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.

Zakonodaja

• Zakon o minimalni plači (ZMinP)
  Uradni list RS, št. 13/10
  
  

Vir: Portal GOV.SI

Ukrepi z davčnega področja, ki so določeni v interventnih zakonih z dne 20.3. in 2.4.2020, in se nanašajo na samozaposlene:

MESEČNI TEMELJNI DOHODEK:

Na FURS je treba poslati posebno izjavo, ki bo prek eDavkov (na spletu ali mobilni aplikaciji) na voljo od 14.4.2020 dalje. Skrajni rok za oddajo izjave je 31.5.2020:

• če bo izjava vložena do 18.4.2020 za marec, bo nakazan denar (350 EUR) na TRR 25.4.2020,
• če bo izjava vložena od 19.4. do 30.4.2020 za marec ali april ali marec in april skupaj, bo nakazan denar na TRR 10.5.2020,
• če bo izjava vložena od 1.5. do 31.5.2020 za marec ali april ali maj ali dva ali tri od navedenih mesecev skupaj, bo nakazan denar na TRR 10.6.2020.

Pogoji za dodelitev temeljnega dohodka v višini:

• 350 evrov za mesec marec, če imajo vsaj 25 odstotkov upada prihodkov glede na februar
• 700 evrov za meseca april in 700 evrov za maj 2020, če imajo v aprilu ali maju 2020 vsaj 50 odstotkov upada prihodkov glede na februar 2020.

Do izplačila mesečnega temeljnega dohodka ne bodo upravičeni, če imajo na dan uveljavitve tega zakona neplačane obveznosti do države.

PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST:

 Odlog prispevkov za socialno varnost (samozaposlenih, ki nimajo drugih zaposlenih), ki zapadejo v plačilo v mesecu aprilu, maju in juniju 2020 bo avtomatičen, brez vloge. Odložene prispevke mora zavezanec poravnati najkasneje do 31. 3. 2022. Lahko pa jih plača tudi prej. Izjema so neplačniki po stanju na dan 28.2.2020 (dolg morajo poravnati do 6.4.2020).

1. Oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost – na FURS je treba poslati izjavo (ista kot za dodelitev mesečnega temeljnega dohodka). Oprosti se lahko prispevke za marec od 13.3.2020 dalje (ki zapadejo v plačilo 20.4.), april (ki zapadejo v plačilo 20.5.) in za maj (ki zapadejo v plačilo 20.6.). Če želijo oprostitev za marčevske in aprilske prispevke, morajo izjavo prek eDavkov poslati do 30.4., za majske prispevke izjavo pošljejo do 31.5.(vse našteto bo možno označiti na eni izjavi).

Pogoj: isti pogoji kakor pri dodelitvi mesečnih temeljnih dohodkov

Do oprostitev plačila prispevkov za obvezna socialna zavarovanja ne bodo upravičeni, če imajo na dan vložitve izjave neplačane obveznosti do države.

DAVKI:

1. Rok za oddajo letnega obračuna DohDej se iz 31.3.2020 prestavi na 1.6.2020. Rok za plačilo obveznosti ostaja 30 dni od oddaje obračuna.
2. Ne plača se obroka akontacije dohodnine, ki zapadeta v plačilo 10.5. in 10.6.2020. Se pa neplačani obroki predhodne akontacije dohodnine oziroma akontacije dohodnine ne štejejo za obračunane.

OPOMBA: Marčevko akontacijo pa je treba poravnati, ker skladno z 298. členom ZDavP-2. obrok akontacije dospe v plačilo na zadnji dan obdobja, na katerega se nanaša (31. 3. 2020), plačan pa mora biti v 10. dneh od dospelosti. Če je zavezanec davčni obračun DDPO ali DohDej za leto 2019 predložili do 31. 3. 2020, mora marčevsko akontacijo poravnati do 10.4.2020. Če je omenjena obračuna oddal v aprilu, bo marčevsko akontacijo plačal 11.5.2020, če bo obračun oddal maja ali najpozneje 1. junija 2020 (ko se izteče rok za oddajo letnega obračuna DDPO in DohDej), pa bo moral marčevsko akontacijo poravnati do 10.6.2020.

3. Za akontacije davka tudi ostalih mesecev lahko zavezanec:

• vloži vlogo za znižanje predhodne akontacije davka (kot lastni dokument ali po elektronski pošti)
• zaprosi za odlog plačila davka (npr. za akontacijo ki zapade v plačilo 10.4.) za čas do dveh let ali plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev, zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije virusa COVID-19.