Z letom 2024 se zvišuje davek od dobička pravnih oseb. Od leta 2024 do vključno leta 2028 bo 19-odstotno splošno stopnjo zamenjala 22-odstotna stopnja. Višji davek na dobiček bo treba plačati v letu 2025 na podlagi rezultata doseženega v poslovanju leta 2024.

Pravna podlaga za zvišanje dobička pravnih oseb leži v Zakonu o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORZFS), ki je stopil v veljavo 23. decembra 2023. Ta med drugim določa vire za financiranje projektov in ukrepov za sanacijo škode, ki so jo poplave povzročile preteklem letu. Svoj prispevek obnovi bodo torej podjetja dala preko višjega davka na dobiček.

Po splošnem načelu ugotavljanja davčne osnove v davčnem obračunu davka od dohodkov pravnih oseb je osnova za davek rezidenta in poslovne enote nerezidenta (za dejavnost oziroma posle nerezidenta v poslovni enoti ali prek poslovne enote v Sloveniji) dobiček, ugotovljen kot presežek prihodkov nad odhodki, ki jih določa zakon. Poslovni enoti se lahko pripišejo tudi stroški, ki nastanejo za namene te poslovne enote zunaj Slovenije.

Pri določanju prihodkov in odhodkov se upoštevajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida oziroma letnem poročilu, ki ustreza izkazu poslovnega izida, z določenimi posebnostmi oziroma prilagoditvami na strani prihodkov in odhodkov, ki jih določa ZDDPO-2. Najpomembnejše navajamo v nadaljevanju.


Izvzem prihodkov iz naslova dividend in dohodkov, podobnih dividendam, ter dobičkov iz odsvojitve lastniških deležev

  • Pri izpolnjevanju predpisanih pogojev se iz davčne osnove izvzamejo:
  • dividende in dohodki, podobni dividendam, ter drugi deleži v dobičku zaradi odprave ekonomskega dvojnega obdavčenja, če so bili v tekočem ali v preteklih davčnih obdobjih vključeni v davčno osnovo;
  • dobički od odsvojitve lastniških deležev v višini 50 odstotkov in pod pogoji, da je udeležba v kapitalu oziroma v upravljanju v višini najmanj 8 odstotkov, v času najmanj 6 mesecev in če zavezanec v tem obdobju zaposluje vsaj eno osebo. Izguba iz odsvojitve lastniških deležev se pri ugotavljanju davčne osnove kot odhodek ne prizna v višini 50 odstotkov. V primeru ustvarjenega dobička iz odsvojitve lastniških deležev v družbi tveganega kapitala se celotni dobiček izvzame iz davčne osnove;
  • zavezancu, ki ustvari dobiček z odsvojitvijo lastniških deležev oziroma delnic v bankah, v zameno za izdajo ali prenos lastnih lastniških deležev ali delnic druge družbe, se dobiček ali izguba iz te zamenjave izvzame iz davčne osnove zavezanca.

V povezavi z izvzetimi prihodki iz naslova dividend in dohodkov, podobnih dividendam, ter dobičkov iz odsvojitve lastniških deležev je predpisana tudi višina davčno nepriznanih odhodkov, ki se nanašajo na te dohodke. Določena je v pavšalnem znesku, in sicer v višini 5 odstotkov zneska v davčnem obdobju prejetih dohodkov.

 

Odhodki, ki se ne priznavajo pri ugotavljanju davčne osnove

Po splošnem davčnem načelu se za davčne namene ne priznajo tisti odhodki, ki niso potrebni za pridobitev prihodkov, obdavčenih po tem zakonu. Za take odhodke se štejejo odhodki, za katere glede na dejstva in okoliščine izhaja, da niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti zavezanca, da gre za odhodke z značajem privatnosti, in/ali odhodki niso skladni z običajno poslovno prakso.

Odhodki, ki se v celoti ne priznajo, so:

  • izplačila dohodkov, ki so podobni dividendam, vključno s prikritim izplačilom dobička,
  • odhodki za pokrivanje izgub iz preteklih let,
  • stroški, ki se nanašajo na privatno življenje,
  • stroški prisilne izterjave davkov ali drugih dajatev,
  • kazni, ki jih izreče pristojni organ,
  • davki, ki jih je plačal družbenik kot fizična oseba,
  • davek na dodano vrednost, če ga zavezanec ni uveljavljal kot odbitek, čeprav je imel to pravico,
  • obresti od nepravočasno plačanih davkov,
  • obresti od posojil, prejetih od oseb iz držav, kjer je stopnja davka od dobička nižja od 12,5 odstotka,
  • donacije,
  • podkupnine in njim podobne oblike danih premoženjskih koristi.

 

Katere davčne olajšave za d.o.o. lahko uveljavljate?

V Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) so opredeljene davčne olajšave za d.o.o. To so:

  • olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj (100 % vloženih sredstev);
  • olajšava za investiranje (40 % nabavne vrednosti sredstva);
  • olajšava za zaposlovanje (45 % ali 55 % plače zaposlenega);
  • olajšava za vlaganje v digitalni in zeleni prehod (40 % zneska);
  • olajšava za zaposlitev invalidov (50 % ali 70 % plače zaposlenega);
  • olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju (največ v višini 80 % povprečne mesečne plače zaposlenih v RS);
  • olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje
  • olajšava za donacije.

 

Tags: Davki DDPO Davek od dohodka

S 1. januarjem 2025 bo v veljavo stopila novela Zakona o dohodnini, ki se dotika tudi samostojnih podjetnikov, ki davčno osnovo ugotavljajo na podlagi normiranih odhodkov.

Katere so spremembe pri polnem samostojnem podjetniku - normirancu? Spreminjajo se pogoji za vstop in obstoj v sistemu ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Spreminjajo se tudi pogoji za določanje maksimalne višine normiranih odhodkov:

  • Polni s.p. mora biti obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve vsaj 9 mesecev.
  • Pogoj za vstop v sistem normiranih odhodkov se zvišuje s 50.000 EUR na 60.000 EUR. Ukinja se pogoj, vezan na polno zavarovanje vsaj 9 mesecev v letu, za dovoljene prihodke 100.000 EUR – ti se zmanjšujejo na 60.000 EUR.
  • Pogoja obveznega zavarovanja ne more več izpolniti z vključenostjo v zavarovanje druge osebe.
  • Pri prihodkih do 60.000 EUR se priznajo odhodki v višini 80 odstotkov.
  • Priznani odhodki pri prihodkih nad 60.000 EUR znašajo 0 odstotkov.
  • Dovoljeni prihodki se znižujejo s 300.000 EUR v dveh letih na 120.000 EUR v dveh letih, kar pomeni, da letni prihodki v povprečju ne smejo presegati 60.000 EUR.
  • Izstop iz sistema normirancev v primeru preseganja prihodkov 120.000 EUR v dveh letih.
  • Uvaja se obveznost razkritja zneska prihodkov, ki jih normiranec v davčnem letu doseže s povezano osebo.
prihodki normirani stroški
do 60.000 eur 80% prihodkov
nad 60.000 eur 0%

 

Spremembe pri t.i. popoldanskih normirancih so:

  • Pogoj za vstop v sistem: zavezanec, ki je v preteklem davčnem letu dosegel prihodke iz dejavnosti do 30.000 evrov.
  • Pri prihodkih do 12.500 eur se priznajo odhodki v višini 80 odstotkov.
  • Pri prihodkih od 12.500 do 30.000 eur se priznajo odhodki v višini 40 odstotkov.
  • Priznani odhodki pri prihodkih nad 30.000 eur znašajo 0 odstotkov.
  • Pri prihodkih do 12.500 eur je davek 4%, pri prihodkih od 12.500 do 30.000 eur je davek 12%, pri prihodkih nad 30.000 eur je davek 20%.
  • Dovoljeni prihodki se znižujejo s 300.000 eur v dveh letih na 60.000 eur v dveh letih, kar pomeni, da letni prihodki v povprečju ne smejo presegati 30.000 eur.
  • Izstop iz sistema normirancev v primeru preseganja prihodkov 60.000 eur v dveh letih.
  • Uvaja se obveznost razkritja zneska prihodkov, ki jih normiranec v davčnem letu doseže s povezano osebo in delodajalcem (poročanje na FURS).
prihodki normirani stroški
do 12.500 eur 80% prihodkov
12.500 do 30.000 eur 40% prihodkov nad 12.500 eur
nad 30.000 eur 0% nad 30.000 eur

Za spremembe je predvideno prehodno obdobje, in sicer bo poseben režim veljal za preverjanje izstopnih pogojev v letih 2025 in 2026.

Za poslovanje v letu 2025 bodo kot izstopni pogoji veljali še sedaj veljavni pogoji (torej brez sprememb), v letu 2026 pa se bo izstopne pogoje po novih kriterijih preverjalo zgolj z upoštevanjem prihodkov v letu 2025. To pomeni, da poln s.p. v letu 2026 izstopi iz sistema, če preseže 60.000 eur prihodkov v letu 2025, popoldanski s.p. pa izstopi iz sistema, če preseže 30.000 eur prihodkov v letu 2025.

V sistemu subjektov, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov po novem ne bo več družb z omejeno odgovornostjo (d.o.o.-jev).

 

Tags: Dohodnina Normiranci Samostojni podjetniki