Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic

Državni zbor je sprejel Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP, na seji 2.4.2020) in je začel veljati z 11.4.2020. Ukrepi iz zakona veljajo od 13.3.2020 do 31.5.2020, saj je bila epidemija s 15.5.2020 preklicana.

Od 1. maja veljajo novi trije interventni zakoni oz. spremembe na tem področju,  ki med drugim širijo krog državne pomoči oz. širi krog upravičencev; najpomembnejša sprememba je ta, da so upravičenci delodajalci in samozaposleni vsi z upadom prodajnih prihodkov za 10 odstotkov.
Ukrepi za samozaposlene (s.p.-je, kulturnike, …)

Že s prvim svežnjem ukrepov je bila uzakonjena možnost odloga plačevanja vseh obveznosti iz posojil pri slovenskih bankah in hranilnicah do 12 mesecev. Ta je veljala tudi za samozaposlene, ki imajo sedež ali stalno prebivališče na območju Slovenije, pri bankah, podružnicah bank in hranilnicah, ki imajo sedež v Sloveniji.

Rok za oddajo davčnega obračuna je podaljšan do konca maja. Prav tako je do tega datuma podaljšan rok za oddajo letnega poročila (tega normiranim s.p.-jem ni treba oddati). Zaradi prestavitve roka oddaje letnega obračuna dohodka iz dejavnosti se skrajni rok za določitev nove zavarovalne osnove preloži na junij 2020. Nova zavarovalna osnova, na podlagi katere s.p.-ji plačujejo prispevke v letu 2020, se določi za mesec po mesecu, v katerem je bil obračun davka predložen davčnemu organu, vendar najpozneje za mesec junij 2020.

Tistim, ki se boste vseeno odločili za zaprtje s.p.-ja lahko pripada nadomestilo za brezposelnost,  vendar le ob pogoju, da imate vsaj devet mesecev v zadnjih 24 mesecih plačane prispevke za obvezno socialno varnost. Obrazec je dostopen na strani Zavoda za zaposlovanje.

Prvi sprejeti zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov je samozaposlenim (ki so polno zavarovani in nimajo drugih zaposlenih) omogočal avtomatičen odlog prispevkov, zapadlih od aprila do junija 2020, na 31. marec 2022. Pogoj je, da so bile zapadle obveznosti (višje od 50 EUR, tudi globe za prometne prekrške in upravne takse) na dan 28.2 2020 poravnane (rok za poravnavo teh zapadlih obveznosti je bil do 6.4.2020).  Do tega bodo še vedno upravičeni vsi tisti, ki niso tako prizadeti oz. ne izpolnjujejo pogoj za odpis prispevkov oz. za pridobitev mesečnega temeljnega dohodka.

Samozaposleni (tudi tisti, ki so družbeniki v enoosebni družbi in so zavarovani po podlagi “40”) , ki zaradi krize ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v občutno zmanjšanem obsegu, so upravičeni do mesečnega temeljnega dohodka v višini 350 evrov za marec in po 700 evrov za april in maj 2020. Če ste odprli s.p. med trajanjem ukrepov  - npr. konec marca, žal do temeljnega dohodka niste upravičeni. 

Kako do MTD in kdo je do tega upravičen? Prek Fursa oziroma eDavkov morate oddati vlogo oz. izjavo– pomembno je vedeti, da FURS upošteva samo kronološko zadnjo prejeto izjavo (zadnja izjava torej “povozi” prejšnje) in da je torej v zadnji izjavi potrebno označiti vse potrebne rubrike, ki jih želite uveljaviti. Po novem bo FURS preverjal stanje eKartice na dan vložitve vloge (ko bo dokument NF-COVID19) oddan preko portala eDavki, kjer lahko tudi preverite stanje zapadlih obveznosti. Upravičenci so: 

  • tisti, ki bi jim po njihovi oceni čisti prihodki od prodaje v letu 2020 upadli za več kot 10 % glede na leto 2019;
  • če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, tisti, katerih povprečni mesečni prihodki so leta 2020 upadli za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v l. 2019;
  • če v letu 2019 niso poslovali, tisti, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zmanjšali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12.3.2020.

Mesečni temeljni dohodek in oproščeni prispevki se ne bodo prištevali k osnovi za primerjavo prihodkov med obdobji.

Po novem zakonu (ZIUZEOP-A) so upravičenci tudi s.p.-ji, ki delajo krajši delovni čas zaradi starševstva ali upokojitve.

Do kdaj morate izjavo vložiti in kdaj dobite nakazilo? Skrajni rok za izjavo je 31. maj.

Samozaposleni so oproščeni plačila prispevkov za vsa obvezna socialna zavarovanje od 13. marca naprej, za april ter maj. Tudi za odpis prispevkov boste mogli na Furs predložiti izjavo, tako kot za mesečni temeljni dohodek, kar je opisano zgoraj – veljajo isti pogoji kot za upravičenost do temeljnega dohodka. Upravičenci so: 

  • tisti, ki bi jim po njihovi oceni čisti prihodki od prodaje v letu 2020 upadli za več kot 10 % glede na leto 2019;
  • če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, tisti, katerih povprečni mesečni prihodki so leta 2020 upadli za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v l. 2019;
  • če v letu 2019 niso poslovali, tisti, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zmanjšali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12.3.2020.

Mesečni temeljni dohodek in oproščeni prispevki se ne bodo prištevali k osnovi za primerjavo prihodkov med obdobji.

Rok za predložitev izjave je še 31. maj – za oprostitev majskih prispevkov, ki zapadejo v plačilo 20.6.2020.

Delna oprostitev prispevkov za zaposlene v zasebnem sektorju, ki delajo

Delodajalci v zasebnem sektorju, ki delajo, so za izplačilo plač za delo od 13. marca do 31. maja 2020 oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (torej ne vseh, tudi ne dohodnine). Delodajalec mora najkasneje na dan izplačila predložiti REK-1 obrazec (navedba vrste dohodka 1002).  Delodajalci lahko za vse z zadnjo mesečno plačo nižjo od 2.821,74 evra bruto (toliko znaša trikratnik minimalne plače) namenijo 200 evrov kriznega dodatka (ta bo oproščen vseh davkov in prispevkov). Znesek se upošteva sorazmerno obdobju, v katerem delavec dela v času epidemije (po razlagi FURS-a torej tudi za marec, po 13.3.)

Uveljavljanje nadomestila plače za čakanje zaposlenih na delo

Upravičenci so: 

  • tisti, ki bi jim po njihovi oceni čisti prihodki od prodaje v letu 2020 upadli za več kot 10 odstotkov glede na leto 2019;
  • če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, tisti, katerih povprečni mesečni prihodki so leta 2020 upadli za več kot 10 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019;
  • če v letu 2019 niso poslovali, tisti, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zmanjšali za več kot 10 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020.

Država krije 80 odstotkov bruto osnovne plače povprečja zadnjih treh mesecev – toliko, kot bi delavec dobil plače za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga. Ne sme pa nadomestilo plače biti nižje od minimalne plače in ne višje od povprečne plače v Republiki Sloveniji.

Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 31. maja. Vlogi bo poleg podatkov (osebno ime, EMŠO, zavarovalna podlaga ter podatki o izplačanih plačah in plačanih prispevkih za socialno varnost) treba dodati izjavo, da delavci zaradi višje sile ne morejo opravljati dela (posledica obveznosti varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol ter drugih objektivnih razlogov ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami) – za pravilnost te izjave bo delodajalec kazensko in materialno odgovarjal. Priložiti bo treba še dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga. Nadomestilo plače lahko uveljavijo tudi delodajalci, ki so napotili delavce na začasno čakanje na delo oziroma pri katerih delavec zaradi višje sile ni mogel opravljati dela že pred uveljavitvijo tega zakona, za obdobje od 13. marca 2020. Rok za predložitev vlog za povračilo izplačanih nadomestil plače zaradi čakanja na delo ali odsotnosti iz razlogov višje sile za obdobje od 13. marca je z zadnjo spremembo koronazakona podaljšan na 9. maj.

Davek na dobiček in akontacije

Zavezanci, ki imajo davčno obdobje različno od koledarskega leta, lahko predložijo davčni obračun za poslovno leto dva meseca pozneje kot sicer.

Rok za oddajo letnega obračuna davka od dohodkov pravnih oseb in davka od dohodka iz dejavnosti (fizične osebe z dejavnostjo, tudi s.p.-ji, ki oddajajo obračune na podlagi dejanskih odhodkov) za leto 2019 se z 31. marca 2020 prestavi na 31. maj 2020, ta rok zaradi nedelje poteče 1. junija 2020.

Zaradi prestavitve roka oddaje letnega obračuna dohodka iz dejavnosti se skrajni rok za določitev nove zavarovalne osnove preloži na junij 2020. Nova zavarovalna osnova, na podlagi katere,  s.p.-ji plačujejo prispevke v letu 2020, se določi za mesec po mesecu, v katerem je bil obračun davka predložen davčnemu organu, vendar najpozneje za mesec junij 2020.

Zavezanec lahko v obračunu davka na lanske dohodke priglasi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za leto 2020 najpozneje do 31. maja 2020, ta rok pa zaradi nedelje poteče 1. junija 2020. Enako velja za obvestilo o prenehanju ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.

V predlogi zakona, podjetjem in podjetnikom ne bo treba plačati tistih akontacij, ki dospejo v plačilo v obdobju po uveljavitvi tega zakona do 31. maja 2020.

Pri zaprosilu za nižjo akontacijo lahko pričakujete nekatere poenostavitve glede na dozdajšnjo prakso:

  • V času trajanja interventnega zakona k zahtevi za omenjeno spremembo akontacije ne bo treba prilagati davčnega obračuna za tekoče davčno obdobje pred vložitvijo vloge.
  • vlogi bo treba priložiti oceno davčne osnove za tekoče leto in podatke, ki dokazujejo spremembo davčne osnove, Furs naj bi pripravil obrazec za izračun ocene;
  • Davčni zavezanec predloži zahtevo za znižanje akontacije davka kot vlogo, ki jo vloži prek e-Davkov kot lastni dokument, izjemoma pa lahko tudi po elektronski pošti. Davčni zavezanec lahko zahteva spremembo višine predhodne akontacije tako, da vlogo vloži najmanj 30 dni pred dospelostjo obroka predhodne akontacije. Obroki predhodne akontacije dospejo v plačilo na zadnji dan obdobja, na katero se nanašajo, in morajo biti plačani v desetih dneh po dospelosti (poenostavljeno: najpozneje 10. v mesecu). Če torej zavezanec želi plačevati znižano akontacijo za avgust (obrok dospe v plačilo 30. avgusta, plačati ga je treba do 10. septembra), mora vlogo oddati najmanj 30 dni prej (konec julija).

 

Tags: koronavirus COVID-19 ukrepi

V skladu z določili Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19 in 66/19) veljajo za davčno leto 2020 naslednje stopnje dohodnine in olajšave:

Stopnje dohodnine:

Če znaša neto letna davčna osnova v eurih Znaša dohodnina v eurih
Nad Do    
  8.500,00   16 %
8.500,00 25.000,00 1.360,00 + 26 % nad 8.500,00
25.000,0 50.000,00 5.650,00 + 33 % nad 25.000,00
50.000,00 72.000,00 13.900,00 + 39 % nad 50.000,00
72.000,00   22.480,00 + 50 % nad 72.000,00

 

Pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve, ki ga izplača glavni delodajalec, se za davčno leto 2019 uporabijo stopnje dohodnine in lestvica preračunana na 1/12 leta:

Če znaša neto letna davčna osnova v eurih Znaša dohodnina v eurih
Nad Do    
  708,33   16 %
708,33 2.083,33 113,33 + 26 %  nad 708,33
2.083,33 4.166,67 470,83 + 33 %  nad 2.083,33
4.166,67 6.000,00 1.158,33 + 39 % nad 4.166,67
6.000,00   1.873,33 + 50 % nad 6.000,00

 

Davčne olajšave:

1. Splošna davčna olajšava

Višina skupne splošne olajšave je odvisna od višine skupnega dohodka v letu 2019.

Če znaša skupni dohodek v eurih Znaša splošna olajšava v eurih
Nad Do  
  13.316,83 3.500,00 + (18.700,38-1,40427 x skupni dohodek)
13.316,83   3.500,00

 

Pri izračunu akontacije dohodnine od mesečnega dohodka iz delovnega razmerja se upošteva:

Če znaša meečni bruto dohodek iz delovnega razmerja v eurih Znaša splošna olajšava v eurih
Nad Do  
  1.109,74 291,67 + (1.558,37-1,40427 x bruto dohodek)
1.109,74   291,67
če delojemalec ne želi, da se mu pri izračunu akontacije dohodnine upošteva povečana splošna olajšava (o čemer obvesti delodajalca), se davčna osnova zmanjša za 291,67 eura.
2. Osebne olajšave
Namen Letna olajšava v eurih Mesečna olajšava v eurih
invalidu s 100% telesno okvaro 17.658,84 1.471,57
3. Posebna olajšava

za rezidenta, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta znaša 3.500,00 eura.

4. Posebna olajšava
  • za vzdrževane otroke
  Letna olajšava v eurih Mesečna olajšava v eurih
Za prvega vzdrževanega otroka 2.436,92 203,08
Za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo 8.830,00 735,83
Za drugega vzdrževanega otroka 2.649,24 220,77
Za tretjega vzdrževanega otroka 4.418,54 368,21
Za četrtega vzdrževanega otroka 6.187,85 515,65
Za petega vzdrževanega otroka 7.957,14 663,09
Za vse nadaljnje vzdrževane otroke se višina olajšave poveča za 1.769,30 eura (mesečno za 147,77 eura) glede na višino olajšave za predhodnega vzdrževanega otroka
  • za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana
Letna olajšava v eurih Mesečna olajšava v eurih
2.436,92 203,08
5. Olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje do 2.819,09 eurov letno.

Zneski olajšav in lestvice dohodnine se ne objavljajo več v obliki podzakonskega akta.

Stopnje dohodnine:

Če znaša neto letna davčna osnova v eurih Znaša dohodnina v eurih
Nad Do    
  8.021,34   16 %
8.021,34  20.400,00  1.283,41 + 27 %  nad 8.021,34
20.400,00  48.000,00  4.625,65  + 34 %  nad 20.400,00
48.000,00 70.907,20  14.009,65  + 39 %  nad 48.000,00
70.907,20   22.943,46  + 50 %  nad 70.907,20 

 

Pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve, ki ga izplača glavni delodajalec, se za davčno leto 2019 uporabijo stopnje dohodnine in lestvica preračunana na 1/12 leta:

Če znaša neto letna davčna osnova v eurih Znaša dohodnina v eurih
Nad Do    
  668,44   16 %
668,44 1.700,00 106,95 + 27 % nad 668,44
1.700,00 4.000,00 385,47 + 34 % nad 1.700,00
4.000,00 5.908,93 1.167,47 + 39 % nad 4.000,00
5.908,93   1.911,95 + 50 % nad 5.908,93

 

Davčne olajšave:

1. Splošna davčna olajšava

Višina skupne splošne olajšave je odvisna od višine skupnega dohodka v letu 2019.

Če znaša skupni dohodek v eurih Znaša splošna olajšava v eurih
Nad Do  
  11.166,37 6.519,82
11.166,37 13.3016,83 3.302,70 + (19.922,15-1,49601 x skupni dohodek)
13.316,83   3.302,70

 

Pri izračunu akontacije dohodnine od mesečnega dohodka iz delovnega razmerja se upošteva:

 

Če znaša meečni bruto dohodek iz delovnega razmerja v eurih Znaša splošna olajšava v eurih
Nad Do  
  930,53 543,32
930,53 1.109,74 275,22 + (1.660,18-1,49601 x bruto dohodek)*
1.109,74   275,22
*navedena je krajša različica enačbe po določilih 127. člena ZDoh-2: (19.992,15 - 1,49601 x bruto dohodek x 12)/12
2. Osebne olajšave
Namen Letna olajšava v eurih Mesečna olajšava v eurih
invalidu s 100% telesno okvaro 17.658,84 1.471,57
3. Posebna olajšava

za rezidenta, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta znaša 3.302,70 eura.

4. Posebna olajšava
  • za vzdrževane otroke
  Letna olajšava v eurih Mesečna olajšava v eurih
Za prvega vzdrževanega otroka 2.436,92 203,08
Za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo 8.830,00 735,83
Za drugega vzdrževanega otroka 2.649,24 220,77
Za tretjega vzdrževanega otroka 4.418,54 368,21
Za četrtega vzdrževanega otroka 6.187,85 515,65
Za petega vzdrževanega otroka 7.957,14 663,09
Za vse nadaljnje vzdrževane otroke se višina olajšave poveča za 1.769,30 eura (mesečno za 147,77 eura) glede na višino olajšave za predhodnega vzdrževanega otroka
  • za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana
Letna olajšava v eurih Mesečna olajšava v eurih
2.436,92 203,08
5. Olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje do 2.819,09 eurov letno.

Otroški dodatek

Otroški dodatek je dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka. Pravica do prejema otroškega dodatka se lahko uveljavlja pri Centru za socialno delo, kjer ima upravičenec stalno prebivališče oziroma kjer večina družinskih članov dejansko prebiva (če je posameznikovo stalno ali začasno prebivališče na različnih naslovih).

Upravičenci

Pravica do otroškega dodatka lahko pripada enemu od staršev oziroma drugi osebi za otroka s prijavljenim prebivališčem v Republiki Sloveniji, do dopolnjenega 18. leta starosti otroka, če izpolnjuje tudi druge pogoje po zakonu, ki ureja družinske prejemke. Dodatni pogoj, določen v Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, je dejansko bivanje v Sloveniji.

Otroški dodatek ne pripada za otroka, če:
  • je v delovnem razmerju ali opravlja kmetijsko ali drugo samostojno dejavnost ali je družbenik gospodarske družbe
  • je zaradi zdravljenja, vzgoje, šolanja ali usposabljanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo v trajanju več kot 30 dni,
  • je v rejništvu,
  • ima pravico do otroškega dodatka na podlagi mednarodne pogodbe,
  • ne živi z obema staršema in nad njim izvršuje roditeljsko pravico v celoti samo eden od staršev, če preživnina ni dogovorjena pri centru za socialno delo ali določena s sodbo sodišča, razen v primerih, ko očetovstvo ni urejeno.
Posebni pogoji za uveljavitev pravice do otroškega dodatka
  • Za otroka, ki je zaradi zdravljenja, vzgoje, šolanja ali usposabljanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo več kot 30 dni, in za otroka, ki je v rejništvu, center za socialno delo (CSD) pri odločanju upošteva, koliko dni je otrok preživel v družini v zadnjih 12 mesecih pred uveljavljanjem pravice do otroškega dodatka. Vlagatelj je upravičen do otroškega dodatka, če je otrok v zadnjih 12 mesecih preživel v družini najmanj 91 dni. Višina otroškega dodatka se določi sorazmerno s številom dni, ki jih je otrok preživel v družini, vendar otroški dodatek ni dodeljen za več kot 183 dni.
  • Za otroka, ki ne živi z obema staršema in nad njim izvršuje roditeljsko pravico v celoti samo eden od staršev, se v primeru, da preživnina ni dogovorjena ali določena, pravica do otroškega dodatka vseeno prizna, če se dokaže, da se preživnine ne da uradno določiti oziroma dogovoriti. Izjemoma lahko CSD v otrokovo korist odloči o pravici do otroškega dodatka na podlagi mnenja strokovnega kolegija CSD, iz katerega je razvidno, da preživnine ni mogoče urediti ali plačila preživnine ni mogoče izterjati (na primer zaradi nasilja v družini).

 

Rok za uveljavitev pravice in trajanje

Pravica do otroškega dodatka se uveljavlja v 30 dneh po rojstvu otroka in se prizna z mesecem otrokovega rojstva. Če se uveljavlja po tem roku, se prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahtevka.

Pravica do otroškega dodatka se prizna za dobo največ enega leta.

Pravica preneha s prvim dnem naslednjega meseca, ko niso več izpolnjeni pogoji.

 

Višina otroškega dodatka

Višina otroškega dodatka se določi glede na uvrstitev družine v dohodkovni razred, ki od 1. 1. 2018 ni več določen v odstotku od povprečne mesečne plače vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji za koledarsko leto pred vložitvijo zahteve, ampak v nominalnih mejah.

Glede na število otrok se skupna višina otroškega dodatka določi za vse otroke, ki so upravičeni do otroškega dodatka, tako da se seštejejo posamezni zneski otroških dodatkov za vsakega otroka.

Otroški dodatek glede na uvrstitev v dohodkovni razred

Velja od 1. 7. 2019 dalje.

Tabela 1

Primer dveh staršev z enim otrokom

Če starša skupaj zaslužita neto med 1.998 evrov in 2.534 evrov se uvrstita v 7. dohodkovni razred, če skupaj zaslužita med 2.534 evrov in 3.060 evrov, pa se uvrstita v 8. dohodkovni razred.

Primer dveh staršev z dvema otrokoma

Če starša skupaj zaslužita neto med 2.637 evrov in 3.379 evrov se uvrstita v 7. dohodkovni razred, če skupaj zaslužita med 3.379 evrov in 4.079 evrov, pa se uvrstita v 8. dohodkovni razred.

Izjemna višina

Za otroke, ki živijo v enostarševski družini, se upošteva 30 % povečanje posameznih zneskov otroškega dodatka za vsakega otroka, ki je upravičen do otroškega dodatka, v skladu z uvrstitvijo družine v dohodkovni razred.

  • Enostarševska družina je skupnost enega od staršev z otroki, kadar je drugi od staršev umrl in otrok po njem ne prejema prejemkov za preživljanje ali je drugi izmed staršev neznan ali kadar otrok po drugem izmed staršev dejansko ne prejema prejemkov za preživljanje.

Če predšolski otrok, ki je mlajši od štirih let, ni vključen v predšolsko vzgojo v skladu s predpisi, ki urejajo vrtce, se posamezni znesek otroškega dodatka poveča za 20 %.

Ministrstvo za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti izplačuje otroški dodatek najkasneje do 15. v mesecu za pretekli mesec.

Materialna oblika prejemkov

Kadar obstaja velika verjetnost, da družina posamezne denarne oblike družinskega prejemka ne bo namenila za namene in bo zato ogrožena socialnoekonomska varnost otroka, lahko CSD odloči, da se posamezni prejemek ne izplača v denarju. Otroški dodatek, se tako izplača v obliki dobrin, na podlagi naročilnice za konkretno blago, plačila posameznih računov in podobno.

CSD odloči o materialni obliki prejemkov, kadar njegovo domnevo o nenamenski porabi prejemka potrjuje poznavanje razmer v posamezni družini. Razlogi za to so lahko: alkoholizem in druge oblike zasvojenosti, zanemarjanje otroka, težave pri izvajanju starševskih dolžnosti in podobno.

V spodnji tabeli najdete število delovnih dni in ur po mesecih v letu 2020 (40-urni delovnik).

  Delovniki (ure) Prazniki (ure) Skupaj dni Skupaj ur
Januar 21 (168) 2 (16) 23 184
Februar 20 (160) 0 20 160
Marec 22 (176) 0 22 176
April 20 (160) 2 (16) 22 176
Maj 20 (160) 1 (8) 21 168
Junij 21 (168) 1 (8) 22 176
Julij 23 (184) 0 23 184
Avgust 21 (168) 0 21 168
September 22 (176) 0 22 176
Oktober 22 (176) 0 22 176
November 21 (168) 0 21 168
December 22 (176) 1 (8) 23 184
SKUPAJ 255 (2040) 7 (56) 262 2096

 

  • 1
  • 2